Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, ki predstavlja 60-80 % vseh primerov demence. Alzheimerjeva bolezen je težka bolezen, ki prizadene posameznikov spomin in kognicijo ter sčasoma privede do telesne invalidnosti in smrti. Čeprav trenutno ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen, lahko razumevanje vzroka in razvoja bolezni pomaga pri njenem obvladovanju. Oglejmo si, kaj morate vedeti o tej izčrpavajoči bolezni.
Kaj povzroča Alzheimerjevo bolezen?
Alzheimerjevo bolezen povzroča kombinacija genetskih, dejavnikov tveganja, izbire življenjskega sloga in drugih zdravstvenih stanj. Genetika igra vlogo v tretjini vseh primerov, vendar lahko tveganje povečajo tudi odločitve o načinu življenja, kot so prehrana, kajenje in uživanje alkohola. Večja verjetnost za nastanek bolezni je tudi pri osebah, ki so imele večkratne poškodbe glave ali imajo visok krvni tlak ali sladkorno bolezen. Drugi dejavnik je starost; pri osebah, starih 65 let ali več, je tveganje večje kot pri mlajših
Kako poteka Alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen napreduje v treh stopnjah: zgodnja (blaga), srednja (zmerna) in pozna (huda). V zgodnji fazi se pri posameznikih pojavijo zmedenost in pozabljivost ter težave pri iskanju besed ali opravljanju vsakodnevnih opravil, kot sta kuhanje ali upravljanje financ. V srednji fazi se izguba spomina poslabša in bolniki lahko postanejo bolj zaskrbljeni ali vznemirjeni, ker si ne morejo pravilno zapomniti stvari. V pozni fazi bolniki zaradi hudega duševnega upada običajno ne morejo skrbeti zase brez pomoči.
Diagnoza in možnosti zdravljenja
Alzheimerjevo bolezen je težko diagnosticirati, saj ima skupne simptome s številnimi drugimi boleznimi, kot sta depresija ali Parkinsonova bolezen. Za postavitev diagnoze zdravniki običajno opravijo osnovne kognitivne teste, kot so vprašanja o preteklih dogodkih ali štetje od 100 nazaj v večkratnikih po 7. Ko je diagnoza postavljena, so na voljo zdravila, ki zmanjšujejo simptome, kot sta izguba spomina in zmedenost, ter zdravljenje brez zdravil, kot so svetovanje za skrbnike in podporne skupine za tiste, ki živijo z boleznijo.
Raziskave o TPS in Alzheimerjevi bolezni
Nedavne raziskave so pokazale, da je tanskaranialna pulzna stimulacija lahko učinkovita pri izboljšanju kognitivnih funkcij pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Študija, objavljena leta 2018, je pokazala, da je bil TPS povezan s pomembnim izboljšanjem tako kratkoročnega kot dolgoročnega delovanja spomina v primerjavi s posamezniki, ki niso bili deležni nobenega zdravljenja. V tej študiji je bilo tudi ugotovljeno, da so se ta izboljšanja ohranila tudi po šestih mesecih nadaljnjega testiranja. Poleg tega so druge študije pokazale, da lahko TPS upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni z zmanjšanjem količine amiloidnih plakov – beljakovinskih skupkov, povezanih s smrtjo celic – v možganih.
Zaključek
Čeprav trenutno ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen, je razumevanje njenega razvoja lahko dragocena informacija pri diagnosticiranju in zdravljenju te izčrpavajoče bolezni. Pomembno je, da se vsi, ki sumijo, da imajo Alzheimerjevo bolezen, takoj pogovorijo s svojim zdravnikom, da lahko začnejo prejemati ustrezne možnosti zdravljenja, prilagojene prav njim. S temi koraki si lahko zagotovite natančno diagnozo in potrebno oskrbo, prilagojeno vašim potrebam. Z ustrezno diagnozo in načrtom zdravljenja lahko oboleli za to boleznijo kljub njenemu napredovanju sčasoma ohranijo kakovost življenja.