OCD je pogosta motnja, a še vedno nerazumljena

Obsesivno-kompulzivna motnja je resna kronična duševna motnja, žal pogosto nerazumljena. Znaki OCD (to je angleška kratica za omenjeno duševno motnjo, slovenska je OKM) so zelo različni in pri nekaterih zelo izraziti, pri drugih pa skriti.

Marsikdo, ki vidi nekoga, kako dan za dnem vneto pospravlja po stanovanju, briše prah, sesa, pomiva, drgne in podobno, misli, da je ta človek pa zares obseden s čistočo in da je malo nor. A dejstvo je, da obstaja kronična duševna motnja, pri kateri posameznik doživlja nenehne vsiljive in ponavljajoče se misli (ali obsesije) in čuti prisilo, da izvaja ritualna dejanja (imenovana tudi kompulzije). Rečemo ji obsesivno-kompulzivna motnja. Posameznik, ki trpi za to motnjo torej pogosto občuti vsiljene misli, ki mu povzročajo veliko tesnobo – to je lahko strah pred umazanijo, potreba po simetriji in podobno. Da posameznik sprosti to tesnobo, mora izvesti neko dejanje – nenehno si umiva roke, ureja predmete, šteje, preverja zaklenjenost vrat in podobno. Kar je najslabše pri teh motnji, je dejstvo, da se posamezniki zavedajo, da so njihove misli povsem iracionalne, a se jih nikakor ne morejo znebiti. Ravno zato si marsikdo ne upa spregovoriti o svojih težavah, sploh če gre za tihi OCD, kjer kompulzije potekajo v notranjosti posameznika, torej jih okolica ne vidi. Veliko ljudi, ki trpi za omenjeno motnjo, si zaradi strahu in stigme ne upa spregovoriti niti z osebnim zdravnikom. A dejstvo je, da če boste spregovorili in opozorili na svoje težave, boste zmanjšali stres in strah, poleg tega bodo ljudje okoli vas sčasoma razumeli motnjo in se bodo znali odzvati. Vedite pa, da niste sami – veliko ljudi je s to motnjo in med sabo si lahko pomagate.

Obsesivno-kompulzivna motnja je relativno pogosta, žal pa se o njej še vedno premalo govori. Posamezniki se zato počutijo nerazumljene in pogosto zaradi strahu pred stigmo skrivajo svoje težave. Verjemite pa, da si boste zelo pomagali, če boste govorili o svojih občutkih.